Jan Plestenjak
Kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, če je bolezen ljubezen. Še na dež nisi jezen, ko zadane ljubezen, globoko gori, grize, peče in ne veš, kaj ti je. Šla si skozi vrata, pozna te punca moj’ga brata in praviš da bi spet rada plavala v morju. Veš, jaz ne vem, če morje, to morje sploh še slano je. Kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, če je bolezen ljubezen. Skozi teleskop jaz vohunim zdaj za tabo, gledam, ko objema te poletni tihi veter. Boža ti lase in greje tvoje noge. Tvoje noge so kot cesta, smer v odprto morje, tvoje prsi so privid, so kot voda v puščavi. V tvoji glavi se vrti isti film, si priznala mi. Kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, če je bolezen ljubezen. Nisi pil, nisi trezen, ko zadane ljubezen in nič na svetu celem svetu ne zadane tako. Kako je dobra bolezen, kako je dobra bolezen, če je bolezen ta ljubezen, če je bolezen ta ljubezen, če je ljubezen, ni zdravila in to je ok. Za morje je spominov, iz smetane valovi, tvoja usta žejna in posoljena koža, tvoj pogled, ki me slepi, kot sirena na pečini, v tvoji glavi se vrti isti film, si priznala mi.
Preko 10 000 karaoka.