Ob tebi bom ostal

Pred vrati bele hiše tiho zdaj stojiš
Hiše, kjer bori življenje se in smrt
V roki bel papir je, nič ne govoriš
Čez dneve ti nebo pogrinja težek prt
Nikoli ni tišina tako naglas zapela
In žalost tvoje sreče tako zelo objela
Ob tebi bom ostal
In boljši bom postal
To življenje zdaj te rabi
Zame, zate, ne pozabi
Ob tebi bom ostal
In boljši bom postal
Kot vsak dan poje zvon
Jutru v poklon
Tebe ljubil bom
Rad bi, da sva eno kot nikoli prej
Vsak dan rojstni dan in novoletna noč
Kot cirkus bo življenje, jokaj se in smej
Kar te zdaj ubija, ti bo dalo moč
Kako bila sva slepa. Zakaj sva dopustila
Da šele kos papirja kot veter dvigne krila?
Ob tebi bom ostal
In boljši bom postal
To življenje zdaj te rabi
Zame, zate, ne pozabi
Ob tebi bom ostal
In boljši bom postal
Kot vsak dan poje zvon
Jutru v poklon
Jaz te ljubil bom
Ob tebi bom ostal
In boljši bom postal
Kot vsak dan poje zvon
Jutru v poklon
Jaz te ljubil bom